Nevroznanost


Telo in um sta tesno povezana in sta bistvena za človekovo zdravje in nadaljnji razvoj neomejenega človeškega potenciala. Takorekoč je to, kar se dogaja v naših glavah, natančneje v naših mislih in občutkih, tisto, kar vpliva na naše življenje – vedenje in izkušnje. Dandanes to že ni več skrivnost. Že dlje časa govorimo o sposobnostih ljudi; kaj razločuje uspešne ljudi od drugih? Zakaj so nekateri bolj srečni in zadovoljni kot drugi? Odgovore lahko poiščemo v obsežni filozofski in psihološki literaturi, lahko pa naredimo korak dlje in posežemo po nevro znanosti ter uberemo nevrofiziološki pristop, ki nam ponuja najbolj konkretne odgovore in je tudi antropološko razprt in podprt.


Ljudje se med seboj razlikujemo po;

  • inteligenčnem kvocientu,
  • osebnosti in
  • čustveni inteligenci.

Skupaj določajo, kako ljudje razmišljamo in delujemo. Od vseh treh lastnosti je le čustvena inteligenca prilagodljiva in jo je moč spremeniti. Hkrati pa je čustvena inteligenca tudi pojasnilo, zakaj dve osebi z enakim inteligenčnim kvocientom lahko dosežeta tako različni ravni uspeha in sreče v življenju. Čustvena inteligenca se dotika temeljnega elementa človeškega vedenja, ki se razlikuje od razuma, čustev. Čustva so človeštvo naučila razmišljati, kajti v prvi vrsti čutimo in šele nato razmišljamo.


Fizična pot čustev se začne v možganih. Tukaj v možgane vstopijo prvotni občutki, ki morajo nato potovati do sprednjega dela možganov, preden jih lahko razumsko izkusimo. Toda pred tem potujejo skozi limbični sistem, kjer doživimo čustva. Za čustveno inteligenco mora biti vzpostavljena učinkovita komunikacija med razumskim in čustvenim centrom možganov.


Možgani človeka so edinstveni ... tehtajo le okoli 2 % telesne teže pa vendarle za svoje delovanje porabijo kar 20 % telesne energije, kar je dvakrat več energije kot preostale celice v telesu. So naša dinamična centrala, ki v trenutku lahko preko naših čutil prepozna približno 2 milijona dražljajev, jih zmanjša na 150 očiščenih dražljajev in prenese v zavedni um, kjer se kot končni rezultat oblikuje od 5 do 9 dražljajev. Sestavni del tega “plastičnega” organa, ki nikoli ne počiva, sta naš prevladujoči nezavedni um (95 %) in manjšinski zavedni um (3 – 5 %). S temi značilnostmi pa so naši možgani gonilna sila vseh naših misli, spominov, čustev in vedenja v našem življenju.

Če razumemo, kako delujejo naši možgani, če razumemo svoja čustva, če poznamo svojo osebnost in če razvijamo sposobnost čustvene inteligence, bolje vemo kdo smo, kako delujemo, in imamo razumevanje sebe in ljudi okoli nas. S tem pa lahko v življenju vplivamo na vse, kar počnemo. Imeli bomo jasnost, vizijo in vsa potrebna znanja za potrpežljivost, vztrajnost in perspektivo na vseh področjih v življenju. Moč možganov, da lahko postanemo najboljša verzija samega sebe, je bila in bo vedno na naši strani.